Deni Trošt, psihoterapevtka

Družinsko-sistemska psihoterapevtka · magistrica zakonskih in družinskih študijev

“Ne delam s tem, kar vidim.
Delam s tem, kar je pod tem.”

Morda veste, kaj se vam dogaja, ne veste pa vedno, zakaj. Zakaj težko postavite mejo, zakaj se umikate, ko si želite bližine, zakaj vas določene situacije tako močno preplavijo ali zakaj se isti vzorci vedno znova ponavljajo.

V terapevtskem delu se ne osredotočam le na to, kar je vidno danes. Pozornost namenjam predvsem nezavednim vzorcem, odnosom in izkušnjam, ki oblikujejo naše doživljanje, odzive in odnose ter vplivajo na to, kar se v našem življenju ali odnosih ponavlja.

Ko začnemo delati s tem, kar je pod površjem, se lahko začne spreminjati tudi tisto, kar vas danes ovira.

Psihoterapijo izvajam v Ljubljani na Trdinovi ulici in prek spleta.

E: deni.trost@terapevtska-pomoc.si

Ko veste, kaj bi morali narediti, pa tega ne zmorete

Morda si govorite:

»Saj vem, da moram postaviti mejo.«

»Vem, da se moram manj obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi.«

»Vem, da ta odnos zame ni dober.«

»Vem, da moram počivati.«

»Vem, da ne bi smela toliko razmišljati.«

Pa se vseeno vedno znova znajdete v istem krogu.

Zakaj, če vendarle veste, kaj želite narediti drugače?

Ker človeka ne vodijo le zavestne odločitve. Na naše odzive vplivajo tudi nezavedni procesi ter izkušnje, ki so se skozi odnose in ponavljajoče se situacije zapisale v naš način doživljanja in telesnega odzivanja.

Zato se lahko zgodi, da na ravni razuma zelo dobro veste, da ste danes varni, telo pa se odzove, kot da mora biti še vedno na preži. Veste, da lahko rečete »ne«, vendar se ob tem pojavi tesnoba, krivda ali strah pred zavrnitvijo. Želite si bližine, a se ob njej začnete umikati.

Telo in živčni sistem se namreč ne odzivata samo na to, kar se dogaja danes, temveč tudi na to, kar sta se skozi pretekle izkušnje naučila prepoznavati kot varno, nevarno ali življenjsko ogrožajoče.

Zato sprememba ni vedno stvar tega, da nekaj razumemo in se odločimo drugače.

V terapiji je potrebno ustvariti prostor, v katerem lahko prepoznamo in postopoma spreminjamo tudi te globlje, pogosto nezavedne vzorce odzivanja.

Ko se začne spreminjati način, kako doživljamo sebe, druge in odnose, se lahko začnejo spreminjati tudi naši odzivi.

Ne gre samo za to, da veste, kaj bi morali narediti. Gre za to, da lahko to nekoč tudi zares začutite in živite drugače.

Pri čem vam lahko pomagam

V psihoterapijo lahko pridete zaradi zelo konkretne težave.

Lahko pa pridete tudi zato, ker že nekaj časa čutite, da tako, kot živite zdaj, ne želite več živeti.

Najpogosteje delam z ljudmi, ki se soočajo z:

• izgorelostjo, kroničnim stresom in preobremenjenostjo;
• občutkom, da morajo ves čas vse držati pod nadzorom;
• težavami pri postavljanju meja;
• občutkom krivde, kadar postavijo sebe na prvo mesto;
• tesnobo, anksioznostjo, notranjim nemirom in paničnimi napadi;
• težavami v partnerskih in drugih pomembnih odnosih;
• konflikti, nezaupanjem, umikanjem ali strahom pred bližino;
• osamljenostjo in občutkom, da jih drugi ne razumejo zares;
• ponavljajočimi se odnosi in življenjskimi vzorci, ki jih ne uspejo prekiniti;
• težavami pri usklajevanju skrbi zase in skrbi za druge;
• občutkom, da so se izgubili v pričakovanjih drugih;
• željo po bolj varnem, mirnem in povezanem odnosu do sebe in drugih.

Posebno področje mojega dela je tudi problematična uporaba telefona, zaslonov in družbenih omrežij pri odraslih, kadar začnejo vplivati na spanje, delo, odnose, počutje ali občutek nadzora nad lastnim časom.

Delam individualno, partnersko in družinsko.

Če se prepoznate v katerem od teh področij, to ne pomeni, da je z vami nekaj narobe.

Pomeni, da obstaja nekaj, kar si zasluži pozornost.

Tisto, česar ne vidimo

Človek ni samo tisto, kar se kaže navzven.

Za tesnobo je lahko strah.

Za jezo je lahko bolečina.

Za umikom je lahko potreba po varnosti.

Za pretirano prilagojenostjo je lahko strah pred zavrnitvijo.

Za potrebo po nadzoru je lahko občutek, da se brez njega svet prehitro zamaje.

Zato simptom ni nekaj, kar je treba čim prej utišati.

Je informacija.

Pove nam lahko nekaj pomembnega o tem, kaj se dogaja v našem notranjem svetu in v naših odnosih.

Človeka zato razumem v kontekstu njegove zgodbe.

In predvsem:

Kaj se je moral naučiti, da je lahko pripadal, bil varen in ohranil odnos?

Takšni načini preživetja lahko ostanejo z nami tudi takrat, ko okoliščine niso več enake.

Zato se lahko danes odzovemo na način, ki ga sami težko razumemo.

Kako delam

Delam po družinsko-sistemskem psihoterapevtskem pristopu.

To pomeni, da človeka ne gledam ločeno od odnosov, v katerih je odraščal, in odnosov, v katerih živi danes.

Če mi rečete:

»Ne znam zaupati.«

se ne ustavim pri tem, da vam povem, kako naj bolj zaupate.

Zanima me, kje ste se naučili, da je nevarno zaupati, kaj se je zgodilo, kadar ste zaupali, in pred čim menite, da vas nezaupanje danes ščiti.

Če rečete:

»Ne znam postaviti meje.«

me zanima, kaj za vas pomeni reči »ne«.

Koga bi lahko razočarali?

Kdaj ste se naučili toliko prilagajati?

In od kod ste se naučili, da morate za ohranitev odnosa morda najprej poskrbeti za druge in šele nato zase?

Pri terapiji zato ne iščemo krivca.

Iščemo razumevanje.

Vendar je razumevanje šele začetek.
Sprememba se zgodi v odnosu.

Morda že zelo dobro razumete sebe.

Veste, zakaj imate težave z mejami.

Veste, od kod prihaja vaša tesnoba.

Veste, zakaj se umikate.

Veste, zakaj vedno prevzemate preveč odgovornosti.

In vendar se v trenutku, ko je najbolj pomembno, odzovete enako kot vedno.

Zakaj?

Ker človeka ne oblikuje samo tisto, kar ve.

Oblikujejo ga tudi izkušnje.

Telesni odzivi.

Čustva.

Odnosi.

Načini navezanosti.

Obrambni mehanizmi.

Vzorce pogosto lahko spreminjamo šele takrat, ko jih začnemo doživljati drugače.

Zato je pomemben tudi odnos med terapevtom in klientom.

V varnem terapevtskem odnosu lahko postopoma preverjate, kaj se zgodi, ko izrazite svojo jezo. Ko postavite mejo. Ko ne ugodite. Ko pokažete ranljivost. Ko ostanete v odnosu, namesto da se umaknete.

In prav tam se lahko začne nekaj novega.

Ne zato, ker bi morali postati nekdo drug.
Ampak zato, ker vam ni treba več živeti samo po vzorcih, ki ste se jih nekoč morali naučiti.

Kakšna terapevtka sem

Pri meni vam ni treba imeti vsega razčiščenega.

Ni vam treba priti z jasno razlago.

Ni vam treba vedeti, kaj je vaš problem.

Ni vam treba vedeti, kaj naj bi bila vaša »terapevtska tema«.

Lahko pridete samo z občutkom:

»Nekaj ni v redu, pa ne vem točno, kaj.«

Tudi to je dovolj za začetek.

V terapiji mi je pomembno, da se lahko počutite varno, sprejeto in slišano, hkrati pa dovolj svobodno, da lahko govorite tudi o stvareh, o katerih je težko govoriti.

Ne bom vam govorila, kakšni bi morali biti.

Ne verjamem v hitre univerzalne rešitve.

In ne mislim, da obstaja en pravi način življenja, odnosov ali čustvovanja.

Zanima me, kaj je prav za vas.

Moja naloga ni, da vam povem, kako morate živeti.

Moja naloga je, da vam pomagam bolje razumeti sebe, svoje odnose in svoje odzive, da boste lahko sami sprejemali drugačne odločitve.

Ni treba čakati, da postane nevzdržno

Na psihoterapijo ni treba priti šele takrat, ko ne zmorete več.

Lahko pridete, ker ste utrujeni od tega, da ste vedno vi tisti, ki vse držite skupaj.

Ker se isti konflikt s partnerjem ponavlja.

Ker že dolgo veste, da morate nekaj spremeniti, pa ne veste, kako.

Ker ste navzven videti dobro, znotraj pa ste izčrpani.

Ker vas tesnoba omejuje bolj, kot si želite priznati.

Ker ste naveličani nenehnega prilagajanja.

Ker ne želite več vedno znova končati na istem mestu.

Ali pa preprosto zato, ker čutite:

»Želim si nekaj spremeniti.«

To je dovolj.

Izobrazba in strokovno izpopolnjevanje

Svoje strokovno znanje sem pridobivala skozi univerzitetni študij, specializirano psihoterapevtsko izobraževanje, praktično delo in kontinuirano strokovno izpopolnjevanje.

Pri svojem delu izhajam iz družinsko-sistemskega psihoterapevtskega pristopa, pri razumevanju človeka pa povezujem znanja o odnosih, čustvovanju, razvoju in načinih, kako se oblikujejo naši vzorci doživljanja in vedenja.

Pomembno mi je, da je moje delo strokovno, vendar človek pred menoj zame nikoli ni samo »primer«.

Vsak človek pride s svojo zgodbo.

In vsaka zgodba zahteva, da jo najprej zares slišimo.

• družinsko-sistemska psihoterapevtka
• magistrica zakonskih in družinskih študijev – Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani;
• zaključeno dvoletno izpopolnjevanje iz zakonske in družinske terapije;
• zaključena dvoletna specializacija iz družinske terapevtske prakse – napredna terapevtska znanja, praktično terapevtsko delo in vključenost v poglobljeno supervizijo;
• redno in stalno vključena v supervizijo;
• redno dodatno strokovno izobraževanje na področjih
  psihološke travme, relacijske dinamike in nevroznanosti.

Strokovne povezave in objave

• Intimni odnosi kot prostor zdravljenja – strokovni prispevek
  
• Terapija, ki prija – Instagram
  
• Terapija, ki prija – Facebook
  

Cenik storitev

Spodnje cene veljajo za moje terapevtsko delo.

Za bolj poglobljen terapevtski proces je praviloma priporočena kontinuiteta tedenskih terapevtskih srečanj.

Kontakt in naročanje

Ste pripravljeni?

Ne obljubljam, da bo lahko. Obljubljam pa, da po tej poti ne boste hodili sami.

Proces prilagajam človeku in njegovemu ritmu, tako da lahko postopoma nastaja dovolj varnosti tudi za raziskovanje zahtevnejših ali bolj ranljivih vsebin. Za individualno, partnersko ali družinsko psihoterapijo mi lahko pišete po e-pošti. Dobrodošli.