Zakonodaja za področje partnerskih zvez in za področje razvez oz. ločitev

Zakonodaja za področje partnerskih zvez in za področje razvez oz. ločitev

Katja Polanec, Janja Gostenčnik in Boštjan Čampa 1         UVOD Ker je razveza dogodek, ki je pogosto boleč, zelo čustveno obarvan in nemalokrat za partnerja tudi zelo stresen (Brankovič, 2017), je struktura, ki jo v takih primerih nudi zakonodaja, pripomoček k iskanju primerne rešitve za vse udeležene – tako za partnerja, ki se razhajata kot tudi za njune otroke, če jih imata. Da bi se lahko pogovarjali o razvezni zakonodaji je v prvem delu prikazana zakonodaje, ki opredeljuje zakonsko zvezo, zunajzakonsko

Emocionalno starševstvo

Emocionalno starševstvo

Katja Žugman, mag. ZDŠ  Starši so v današnjem času z vseh strani oblegani z različnimi nasveti in napotki o pravilni vzgoji otroka, težko pa je zaslediti informacijo, da je prav globoko čustveno odzivanje na otroka najbolj naraven in ustvarjalen način starševstva. Če izhajamo iz te predpostavke, je jasno, da se pri dajanju vzgojnih nasvetov ne moremo posluževati univerzalnih in mehaničnih navodil, saj je vsak odnos med otrokom in staršem enkraten in neponovljiv. Mnoge vzgojne tehnike in napotki, ki so nastali

Depresija

Depresija

Motnje razpoloženja, imenovane tudi afektivne motnje vplivajo predvsem na razpoloženje in posledično na človekovo zmožnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju, zajemajo mnogo težav, ki so lahko blage ali hude in jih okvirno delimo na: depresijo, manijo, hipomanijo ali katero koli kombinacija teh (bipolarna motnja ali manična depresija), pri čemer je depresija  med najpogostejšimi motnjami razpoloženja [1]. Velika depresivna motnja (oz. pogosto se uporablja izraz depresija) je funkcionalno zmanjšano stanje, za katerega je značilno nizko razpoloženje, izguba veselja, utrujenost, moten spalni in

Anksioznost oziroma tesnoba

Anksioznost oziroma tesnoba

Anksioznost se lahko opisuje kot neprijetno občutje telesne in psihične napetosti ter hkrati zaskrbljenosti, ki je usmerjena v prihodnost. Po slednjem se anksioznost se pomembno loči od strahu in panike po temu, da sta strah in panika usmerjena na trenutno situacijo tukaj in zdaj in nas pripravljata na takojšnji odziv (boj ali beg). Je občutje, ki je vključeno v širok spekter psihopatoloških motenj, sočasno pa lahko anksioznost spremljajo fizične bolezni ali težje duševne bolezni [1]. Barlow [2] anksioznost opiše kot

Socialna anksioznost oz. socialna fobija

Socialna anksioznost oz. socialna fobija

Vsi poznamo pojave kot so socialna anksioznost, tesnoba, plašnost, trema…. V socialnih situacijah, kot so nastopi pred laično ali strokovno javnostjo, spoznavanje novih ljudi, strokovnih avtoritet ali za nas intimno pomembne osebe, izpostavljanje v javnosti, se skorajda v vsakem od nas občasno prebudijo občutki negotovosti in zaskrbljenosti, želja po sprejetosti in potrditvi ter tudi strah, da se ne bi osramotili. Vse to doživljanje je naravno, je del naših odnosov, povezanih s sociokulturnim okoljem, v katerem živimo. Če imamo ob sebi

Praksa joge v kontekstu znižanja simptomov depresije in anksioznosti

Praksa joge v kontekstu znižanja simptomov depresije in anksioznosti

Praksa joge v kontekstu znižanja simptomov depresije in anksioznosti dr. Boštjan Čampa Uvodni pojmi Raziskave duševnega zdravja kažejo, da se v ZDA vsaj enkrat v življenju okoli 50% odraslih sreča z duševno motnjo, pri čemer najpogosteje poročajo o depresivnih in anksioznih motnjah [1, 2]. Podatki v ameriški nacionalni raziskavi iz leta 2015 kažejo, da se je v obdobju zadnjih dvanajstih mesecev 18.1% odraslih oseb soočalo z anksioznostjo in 9,7% motnjami razpoloženja [2]. V slovenskem prostoru sta bili leta 2003 in

Samosabotirajoče vedenje

Samosabotirajoče vedenje

Samosabotirajoče vedenje se lahko kaže že v mladosti v obliki medvrstniškega nasilja, izostajanja od pouka,  uživanja drog in alkohola, samopoškodovanja, zapiranja vase, motnjah hranjenja, prekomerno uporabo telefona in računalnikov…. V odraslosti se lahko ponovijo oz. nadaljujejo vse naštete oblike iz mladosti, dodamo pa lahko še to, da se dogaja, da odrasla oseba kljub zavedanju, da je potrebno nekaj narediti, tega ne naredi oz. počne nekaj drugega (npr. namesto potrebnega telesnega gibanja, gledanje televizije). Samosabotirajoče vedenje je vedenje, ki ga oseba