Blog - Terapevtska pomoč

Ženska IZGORELOST in zakaj ženska ne prepozna, da je v kroničnem stresu

Prispevek terapevtke Polone Marc je originalno objavljen na spletnem portalu revije Sensa. Ženska izgorelost Kot terapevtka se pri svojem delu srečujem z mnogimi ženskami v zgodnji in srednji odrasli dobi; med njimi jih je veliko, ki povedo, da so si poiskale pomoč zato, ker je zanje življenje postalo prenaporno, ker težko zmorejo ali pa sploh ne zmorejo več. Pogosto je izvor njihovih težav v tem, da so spregledale znake, ki jim sporočajo, da so utrujene in izčrpane in bi se

Ženske in sram

Prispevek terapevtke Polone Marc je originalno objavljen na spletnem portalu revije Sensa. Poznate tisti občutek, ko vam droben glasek v vaši glavi pravi: »Tega ne zmoreš.« »Prenaporna si za odnos.« »Še vedno nimaš otrok.« »Preveč dolgočasna si, da bi te kdo opazil.« »Če bi res vedel, kakšna si, te ne bi imel rad.« Večina izmed nas ga pozna, ni pa nujno, da se ga tudi zaveda. To neprijazno in boleče čustvo je sram. Je eno najtežjih in najglobljih čustev, najbolj

Zakonska terapija: kdaj poiskati pomoč in kaj lahko pričakujete

Intervju, ki ga je izvedla novinarka Nina Šprohar s terapevti Stašem Žnidarjem, dr. Dragim Jerebicem in dr. Boštjanom Čampa je bil originalno objavljen na spletnem naslovu Žurnal24 Številni pari še vedno skrivajo, da obiskujejo terapijo. Partnerska oziroma zakonska terapija je po svetu že zelo razširjena, marsikdo pravi, da se je prav zaradi terapije partnerski odnos izboljšal. Zanimalo nas je, kako je v Sloveniji. Za pojasnila smo povprašali tri terapevte: Staša Žnidarja (Inštitut Sensus), doc. dr. Draga Jerebica (Družinski inštitut Bližina) in dr. Boštjana Čampo (Terapevtska pomoč).

Strah pred zavrnitvijo: Zavrnitve so neizogiben del življenja

Prispevek terapevtke Polone Marc je originalno objavljen na spletnem portalu revije Sensa. Ena od bistvenih življenjskih potreb človeka je potreba po biti sprejet. Biti sprejet pomeni biti razumljen, viden, slišan, priznan, biti deležen pozornosti drugih. To potrebujemo vsi in je bistvenega pomena za naše psihično in telesno zdravje. Žal pa je naša želja po sprejetosti pogosto povezana s strahom, da nas drugi ne bodo sprejeli. Če je izkušenj, kako je biti razumljen, upoštevan, cenjen, imeti vrednost, biti dovolj tak, kot

Moški potrebuje čas, da se poglobi vase

Intervju z naslovom “Moški potrebuje čas, da se poglobi vase” . Izsek: Ženske v partnerskih zvezah se pogosto pritožujejo, da se moški čustveno zaprejo, ko pride do prepira ali nestrinjanja. Kaj je razlog za to? Kako to preprečiti? Kako pomagati moškim, da bodo znali (bolje) izražati svoja čustva? V odnosih se pogosto pojavi dinamika, da nekdo prevzame vlogo tistega, ki več opazi, ki si želi več sprememb, več stika, ter drugemu prevzame vlogo tistega, ki je zadovoljen s tem, kar

Anksioznost oziroma tesnoba

Anksioznost se lahko opisuje kot neprijetno občutje telesne in psihične napetosti ter hkrati zaskrbljenosti, ki je usmerjena v prihodnost. Po slednjem se anksioznost se pomembno loči od strahu in panike po temu, da sta strah in panika usmerjena na trenutno situacijo tukaj in zdaj in nas pripravljata na takojšnji odziv (boj ali beg). Je občutje, ki je vključeno v širok spekter psihopatoloških motenj, sočasno pa lahko anksioznost spremljajo fizične bolezni ali težje duševne bolezni [1]. Barlow [2] anksioznost opiše kot

Depresija

Motnje razpoloženja, imenovane tudi afektivne motnje vplivajo predvsem na razpoloženje in posledično na človekovo zmožnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju, zajemajo mnogo težav, ki so lahko blage ali hude in jih okvirno delimo na: depresijo, manijo, hipomanijo ali katero koli kombinacija teh (bipolarna motnja ali manična depresija), pri čemer je depresija med najpogostejšimi motnjami razpoloženja [1]. Velika depresivna motnja (oz. pogosto se uporablja izraz depresija) je funkcionalno zmanjšano stanje, za katerega je značilno nizko razpoloženje, izguba veselja, utrujenost, moten spalni in

Socialna anksioznost oz. socialna fobija

Vsi poznamo pojave kot so socialna anksioznost, tesnoba, plašnost, trema…. V socialnih situacijah, kot so nastopi pred laično ali strokovno javnostjo, spoznavanje novih ljudi, strokovnih avtoritet ali za nas intimno pomembne osebe, izpostavljanje v javnosti, se skorajda v vsakem od nas občasno prebudijo občutki negotovosti in zaskrbljenosti, želja po sprejetosti in potrditvi ter tudi strah, da se ne bi osramotili. Vse to doživljanje je naravno, je del naših odnosov, povezanih s sociokulturnim okoljem, v katerem živimo. Če imamo ob sebi

Praksa joge v kontekstu znižanja simptomov depresije in anksioznosti

Praksa joge v kontekstu znižanja simptomov depresije in anksioznosti dr. Boštjan Čampa Uvodni pojmi Raziskave duševnega zdravja kažejo, da se v ZDA vsaj enkrat v življenju okoli 50% odraslih sreča z duševno motnjo, pri čemer najpogosteje poročajo o depresivnih in anksioznih motnjah [1, 2]. Podatki v ameriški nacionalni raziskavi iz leta 2015 kažejo, da se je v obdobju zadnjih dvanajstih mesecev 18.1% odraslih oseb soočalo z anksioznostjo in 9,7% motnjami razpoloženja [2]. V slovenskem prostoru sta bili leta 2003 in

Samosabotirajoče vedenje

Samosabotirajoče vedenje se lahko kaže že v mladosti v obliki medvrstniškega nasilja, izostajanja od pouka, uživanja drog in alkohola, samopoškodovanja, zapiranja vase, motnjah hranjenja, prekomerno uporabo telefona in računalnikov…. V odraslosti se lahko ponovijo oz. nadaljujejo vse naštete oblike iz mladosti, dodamo pa lahko še to, da se dogaja, da odrasla oseba kljub zavedanju, da je potrebno nekaj narediti, tega ne naredi oz. počne nekaj drugega (npr. namesto potrebnega telesnega gibanja, gledanje televizije). Samosabotirajoče vedenje je vedenje, ki ga oseba

« Previous