Individualna, partnerska in družinska psihoterapija
Psihoterapija za posameznike, pare in družine
Psihoterapija ponuja varen in zaupen prostor za razumevanje stiske, odnosov ter vzorcev, ki se kljub prizadevanjem ponavljajo. Obliko dela izberemo glede na to, ali je v ospredju doživljanje posameznika, partnerski odnos ali dinamika celotne družine.
01 · Zase
Individualna psihoterapija
Individualna psihoterapija je namenjena raziskovanju osebne stiske, notranjih konfliktov, odnosnih izkušenj in življenjskih sprememb. Terapevtski odnos omogoča, da svoje doživljanje postopoma bolje razumete ter razvijate drugačne načine odnosa do sebe in drugih.
Pogosti razlogi za vključitev
- tesnoba, kronični stres ali občutek preobremenjenosti,
- posledice travmatičnih oziroma težkih življenjskih izkušenj,
- sram, notranja kritika in negotova samopodoba,
- ponavljajoči se odnosni vzorci,
- izguba, razhod ali pomembna življenjska sprememba.
02 · Za vajin odnos
Partnerska psihoterapija
Partnerska psihoterapija pomaga paru razumeti negativni odnosni krog, v katerem se partnerja vedno znova znajdeta. Namen ni iskanje krivca, temveč prepoznavanje ranljivosti, zaščitnih odzivov in neizpolnjenih potreb, ki se skrivajo pod konfliktom ali umikom.
Pogosti razlogi za vključitev
- ponavljajoči se konflikti in težave v komunikaciji,
- čustvena oddaljenost ali osamljenost v odnosu,
- izguba zaupanja, nezvestoba ali ljubosumje,
- težave z bližino, intimnostjo ali spolnostjo,
- odločanje o nadaljevanju ali zaključevanju odnosa.
03 · Za družino
Družinska psihoterapija
Družinska psihoterapija je primerna, kadar se stiska posameznega člana prepleta z odnosi in dogajanjem v celotni družini. Namesto iskanja problematičnega posameznika raziskujemo vzorce medsebojnega odzivanja ter možnosti za več varnosti, razumevanja in sodelovanja.
Pogosti razlogi za vključitev
- pogosti konflikti med družinskimi člani,
- stiske otroka ali mladostnika, ki vplivajo na družino,
- izzivi pri starševstvu in postavljanju meja,
- ločitev, sestavljena ali enostarševska družina,
- izgube, bolezni in druge večje družinske spremembe.
Katera oblika psihoterapije je primerna?
Izbira je odvisna predvsem od tega, kje se težava najbolj izraža in kdo je pripravljen sodelovati v procesu.
Ko je v ospredju vaša osebna stiska
Individualna psihoterapija je praviloma primerna, ko želite bolje razumeti svoje doživljanje, pretekle izkušnje, notranje konflikte ali načine vključevanja v odnose.
Ko se težava ponavlja med partnerjema
Partnerska psihoterapija je smiselna, ko se stiska oblikuje predvsem v vajinem odnosu in sta oba pripravljena raziskovati svoj skupni odnosni vzorec.
Ko je v stisko vpeta družina
Družinska psihoterapija je primerna, ko težave posameznega člana vplivajo na širše družinsko življenje ali ko spremembo potrebuje način medsebojnega sodelovanja.
Ni treba, da obliko terapije določite sami. Na uvodnem pogovoru lahko skupaj presodimo, kdo naj bo vključen in katera oblika dela bi bila glede na vaše okoliščine najbolj smiselna.
Način dela
Odnos, varnost in razumevanje pred hitrimi rešitvami
Psihoterapija ni zbirka univerzalnih navodil. Je sodelovalen proces, v katerem raziskujemo, kako so se določeni načini čustvovanja, odzivanja in vzpostavljanja odnosov razvili ter kako človeka ali družino danes še varujejo oziroma omejujejo.
Pri delu upoštevamo posameznikovo življenjsko zgodovino, pomembne odnose, navezanost, telesno doživljanje ter delovanje živčnega sistema. Tempo procesa prilagodimo zmožnosti za stik z zahtevnimi vsebinami, ne da bi človeka pri tem dodatno preobremenili.
Psihoterapevti in psihoterapevtke se razlikujejo po dodatnih izobraževanjih in področjih poglobljenega dela. Glede na izbranega terapevta lahko proces vključuje tudi elemente čustveno usmerjene partnerske terapije oziroma EFCT, Somatic Experiencing® in drugih telesno usmerjenih pristopov.
Prostor, v katerem je mogoče govoriti tudi o težkih, občutljivih ali protislovnih izkušnjah.
Stisko raziskujemo v povezavi z odnosi, okoljem in življenjskimi izkušnjami.
Pozorni smo tudi na telesne odzive, občutek varnosti in regulacijo živčnega sistema.
Namen, okvir in ritem srečanj oblikujemo glede na potrebe ter zmožnosti posameznika, para ali družine.
Kako se začne psihoterapevtski proces
Začetek je namenjen preverjanju potreb, pričakovanj in možnosti za sodelovanje.
Izberete psihoterapevta
Pri izbiri upoštevajte področje dela, strokovno usposobljenost, lokacijo ter predvsem občutek, da bi se z izbrano osebo lahko pogovarjali dovolj varno in odprto.
Uvodno srečanje
Na prvem srečanju predstavite razlog prihoda, pomembne okoliščine in pričakovanja. Hkrati lahko preverite način dela psihoterapevta ter postavite vprašanja.
Dogovor o nadaljevanju
Če presodite, da je sodelovanje ustrezno, se dogovorite o ciljih, obliki, ritmu srečanj, načinu odpovedovanja terminov in drugih pomembnih okvirih procesa.
Izberite podporo glede na svoje potrebe
Spoznajte psihoterapevte in psihoterapevtke, njihova področja dela, dodatna izobraževanja ter možnosti izvajanja individualne, partnerske in družinske psihoterapije.
Psihoterapija v Ljubljani, Grosupljem in online.