Zadnje objave iz bloga…
Ženske in sram
Prispevek terapevtke Polone Marc je originalno objavljen na spletnem portalu revije Sensa. Poznate tisti občutek, ko vam droben glasek v vaši glavi pravi: »Tega ne zmoreš.« »Prenaporna si za odnos.« »Še vedno nimaš otrok.« »Preveč dolgočasna si, da bi te kdo opazil.« »Če bi res vedel, kakšna si, te ne bi imel rad.« Večina izmed nas ga pozna, ni pa nujno, da se ga tudi zaveda. To neprijazno in boleče čustvo je sram. Je eno najtežjih in najglobljih čustev, najbolj
Zakonska terapija: kdaj poiskati pomoč in kaj lahko pričakujete
Intervju, ki ga je izvedla novinarka Nina Šprohar s terapevti Stašem Žnidarjem, dr. Dragim Jerebicem in dr. Boštjanom Čampa je bil originalno objavljen na spletnem naslovu Žurnal24 Številni pari še vedno skrivajo, da obiskujejo terapijo. Partnerska oziroma zakonska terapija je po svetu že zelo razširjena, marsikdo pravi, da se je prav zaradi terapije partnerski odnos izboljšal. Zanimalo nas je, kako je v Sloveniji. Za pojasnila smo povprašali tri terapevte: Staša Žnidarja (Inštitut Sensus), doc. dr. Draga Jerebica (Družinski inštitut Bližina) in dr. Boštjana Čampo (Terapevtska pomoč). Kako
Strah pred zavrnitvijo: Zavrnitve so neizogiben del življenja
Prispevek terapevtke Polone Marc je originalno objavljen na spletnem portalu revije Sensa. Ena od bistvenih življenjskih potreb človeka je potreba po biti sprejet. Biti sprejet pomeni biti razumljen, viden, slišan, priznan, biti deležen pozornosti drugih. To potrebujemo vsi in je bistvenega pomena za naše psihično in telesno zdravje. Žal pa je naša želja po sprejetosti pogosto povezana s strahom, da nas drugi ne bodo sprejeli. Če je izkušenj, kako je biti razumljen, upoštevan, cenjen, imeti vrednost, biti dovolj tak, kot
Moški potrebuje čas, da se poglobi vase
Intervju z naslovom “Moški potrebuje čas, da se poglobi vase” . Izsek: Ženske v partnerskih zvezah se pogosto pritožujejo, da se moški čustveno zaprejo, ko pride do prepira ali nestrinjanja. Kaj je razlog za to? Kako to preprečiti? Kako pomagati moškim, da bodo znali (bolje) izražati svoja čustva? V odnosih se pogosto pojavi dinamika, da nekdo prevzame vlogo tistega, ki več opazi, ki si želi več sprememb, več stika, ter drugemu prevzame vlogo tistega, ki je zadovoljen s tem, kar
Anksioznost oziroma tesnoba
Anksioznost se lahko opisuje kot neprijetno občutje telesne in psihične napetosti ter hkrati zaskrbljenosti, ki je usmerjena v prihodnost. Po slednjem se anksioznost se pomembno loči od strahu in panike po temu, da sta strah in panika usmerjena na trenutno situacijo tukaj in zdaj in nas pripravljata na takojšnji odziv (boj ali beg). Je občutje, ki je vključeno v širok spekter psihopatoloških motenj, sočasno pa lahko anksioznost spremljajo fizične bolezni ali težje duševne bolezni [1]. Barlow [2] anksioznost opiše kot
Depresija
Motnje razpoloženja, imenovane tudi afektivne motnje vplivajo predvsem na razpoloženje in posledično na človekovo zmožnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju, zajemajo mnogo težav, ki so lahko blage ali hude in jih okvirno delimo na: depresijo, manijo, hipomanijo ali katero koli kombinacija teh (bipolarna motnja ali manična depresija), pri čemer je depresija med najpogostejšimi motnjami razpoloženja [1]. Velika depresivna motnja (oz. pogosto se uporablja izraz depresija) je funkcionalno zmanjšano stanje, za katerega je značilno nizko razpoloženje, izguba veselja, utrujenost, moten spalni in