Skupinska supervizija je varen in strukturiran refleksijski prostor
za raziskovanje kliničnih, strokovnih, etičnih in odnosnih izzivov, s katerimi se
psihoterapevti in drugi strokovnjaki srečujejo pri delu z ljudmi.

Delo v skupini omogoča, da posamezen primer pogledamo z več zornih kotov, bolje
razumemo dogajanje v odnosu med strokovnjakom in klientom oziroma uporabnikom ter
prepoznamo širše relacijske, sistemske in institucionalne vplive.

Skupinska supervizija ni namenjena zgolj iskanju tehnike, nasveta ali »pravilnega
odgovora«. Namenjena je poglabljanju razumevanja, razvijanju strokovne presoje,
refleksiji lastne vloge ter oblikovanju premišljenih možnosti za nadaljnje delo.

Supervizijski pristop

Supervizija temelji na relacijskem, sistemskem in na razumevanju travme
temelječem pristopu. V ospredju so profesionalna drža, odnosna dinamika,
regulacija ter zmožnost strokovnjaka, da tudi v zahtevnih situacijah ostaja dovolj
prisoten, reflektiran in odziven.

V supervizijsko delo vključujem tudi razumevanje telesnega doživljanja in regulacije
živčnega sistema, kot ga razvija Somatic Experiencing®. Supervizija
pri tem ni omejena na eno terapevtsko metodo ali šolo. Način dela prilagodim
predstavljenemu primeru, terapevtski usmeritvi, strokovnemu okolju in izkušnjam
udeleženca.

Posebno pozornost namenjamo:

  • odnosu med strokovnjakom in klientom oziroma uporabnikom,
  • prepoznavanju ponavljajočih se odnosnih in sistemskih dinamik,
  • doživljanju, telesnim odzivom in regulaciji strokovnjaka,
  • delu s sramom, nemočjo, jezo, strahom in negotovostjo,
  • strokovnim mejam, moči, odgovornosti in etičnim dilemam,
  • preprečevanju preobremenitve in sekundarne travmatizacije,
  • razvijanju stabilne, reflektirane in odgovorne profesionalne drže.

Komu je skupinska supervizija namenjena

V skupinsko supervizijo se lahko vključijo izkušeni psihoterapevti in drugi
strokovnjaki, psihoterapevti v izobraževanju ter tisti, ki so v začetnem obdobju
svojega strokovnega razvoja.

Skupinska supervizija se lahko oblikuje za:

  • psihoterapevte in svetovalce,
  • strokovnjake na področju duševnega zdravja,
  • socialne delavce in druge strokovne delavce v socialnem varstvu,
  • strokovne delavce v šolstvu in vzgojnih zavodih,
  • strokovnjake, ki se srečujejo s travmo, nasiljem, kriznimi situacijami ali dolgotrajnim stresom,
  • strokovne kolektive, zavode in druge organizacije.

Skupina je lahko sestavljena iz udeležencev podobne strokovne oziroma terapevtske
usmeritve ali iz predstavnikov različnih strok. Pri interdisciplinarnih skupinah
je posebna vrednost v povezovanju različnih pogledov na isti strokovni izziv.

Kako poteka obravnava primera

Udeleženec predstavi primer iz svoje prakse ter opredeli vprašanje, dilemo ali mesto,
kjer je proces postal posebej zahteven. Primer mora biti predstavljen brez osebnih
podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati klienta ali uporabnika.

Supervizijski proces praviloma vključuje:

  1. predstavitev primera in oblikovanje supervizijskega vprašanja,
  2. dodatna vprašanja za razumevanje konteksta in odnosne dinamike,
  3. raziskovanje strokovnjakovega doživljanja, odzivov in telesnih signalov,
  4. odzive in razmišljanja drugih članov skupine,
  5. povezovanje relacijskih, sistemskih, razvojnih in telesno usmerjenih vidikov,
  6. oblikovanje možnih usmeritev za nadaljnje delo.

Člani skupine niso zgolj opazovalci. Ob predstavitvah sodelujejo s svojimi opažanji,
strokovnimi izkušnjami in odzivi. Posamezen primer tako postane tudi izhodišče za
strokovno učenje celotne skupine.

Redna skupinska supervizija

Redna skupinska supervizija poteka v manjši in stabilni skupini. Kontinuiteta
omogoča razvoj zaupanja, spremljanje strokovnega razvoja udeležencev ter
poglobljeno delo s primeri, ki se skozi čas razvijajo in spreminjajo.

Redna skupina praviloma vključuje:

  • največ sedem udeležencev,
  • srečanja dvakrat mesečno,
  • posamezno srečanje v trajanju ene ure in 50 minut,
  • vključitev za dogovorjeno daljše obdobje oziroma celotno študijsko leto,
  • online izvedbo ali srečanja v živo po dogovoru.

Aktualna online skupina 2026/2027

  • Način izvedbe: online prek Zooma
  • Termin: ob sredah od 8.00 do 9.50, dvakrat mesečno
  • Obdobje: od septembra 2026 do junija 2027
  • Velikost skupine: največ sedem udeležencev
  • Prispevek: 40 EUR za srečanje v trajanju ene ure in 50 minut
  • Vključitev: za celotno študijsko leto

Informacije o prostih mestih so na voljo ob povpraševanju. Udeleženci prejmejo
potrdilo o opravljenih urah skupinske supervizije.

Supervizija za strokovne kolektive in organizacije

Za organizacije, zavode in strokovne kolektive se lahko oblikuje zaključena
supervizijska skupina. Pogostost, trajanje, vsebina in način izvedbe se določijo
glede na naravo dela, potrebe naročnika ter strokovne obremenitve zaposlenih.

Supervizija lahko poteka redno skozi daljše obdobje ali kot časovno omejen proces,
namenjen obravnavi zahtevnejšega obdobja, sprememb v kolektivu, kriznih situacij
oziroma ponavljajočih se strokovnih in odnosnih dilem.

Supervizijski intenziv

Supervizijski intenziv je enodnevna poglobljena oblika skupinskega
dela, ki združuje supervizijo konkretnih primerov in izobraževalni del. Izvede se
po dogovoru za že oblikovano skupino, strokovno organizacijo ali kot samostojno
razpisan dogodek.

Namenjen je predvsem psihoterapevtom in drugim strokovnjakom, ki želijo posameznemu
primeru nameniti več časa ter supervizijsko delo povezati s poglobljenim razumevanjem
izbrane strokovne teme. Dobrodošli so udeleženci različnih terapevtskih in
svetovalnih usmeritev.

Običajna zasnova intenziva

  • enodnevna izvedba v obsegu približno šestih ur,
  • največ deset udeležencev,
  • do štirje vnaprej pripravljeni supervizijski primeri,
  • približno 50 minut za posamezen predstavljeni primer,
  • izobraževalni del, vsebinsko povezan s predstavljenimi primeri,
  • aktivno sodelovanje vseh udeležencev.

Udeleženci, ki predstavljajo primer, ga pripravijo vnaprej in opredelijo osrednje
supervizijsko vprašanje. V intenzivu lahko sodelujejo tudi strokovnjaki, ki svojega
primera ne predstavijo. Tudi ti se aktivno vključujejo z odzivi, vprašanji in
izkušnjami iz lastne prakse.

Izobraževalni del se oblikuje glede na predstavljene primere in potrebe skupine.
Vključuje lahko relacijsko in sistemsko razumevanje terapevtskega procesa,
regulacijo živčnega sistema, telesno usmerjeno delo, travmo, psihosomatiko,
strokovne meje, etične dileme ali druge teme, povezane z delom udeležencev.

Predhodna vključenost v individualno ali skupinsko supervizijo je priporočljiva,
ni pa nujni pogoj. Zaradi skupinske dinamike in povezanosti programa je pomembna
prisotnost od začetka do zaključka.

Natančen program, število predstavljenih primerov, lokacija in prispevek se določijo
glede na velikost skupine in potrebe naročnika. Udeleženci prejmejo potrdilo o
opravljenih urah skupinske supervizije.

Zaupnost in način sodelovanja

Vsi udeleženci se zavežejo k varovanju zaupnosti predstavljenih primerov in
dogajanja v skupini. Od članov se pričakuje spoštovanje strokovnih razlik,
odgovorno sodelovanje ter pripravljenost na refleksijo lastnega dela, odnosa
in odzivov.

Supervizor

Skupinsko supervizijo in supervizijske intenzive vodi

dr. Boštjan Čampa
,
zakonski in družinski terapevt, supervizor in mentor ZZDTS,
Somatic Experiencing Practitioner (SEP) ter magister socialnega dela.

Prijave in informacije

Za vključitev v redno skupino, oblikovanje skupine za organizacijo ali izvedbo
supervizijskega intenziva pišite na:



bostjan.campa@terapevtska-pomoc.si

Skupinska supervizija poteka online, v Grosupljem, Ljubljani ali v prostorih
naročnika po dogovoru.