Telesno usmerjen pristop k travmi in stresu
Somatic Experiencing®
Ko telo ostane v pripravljenosti, tudi ko nevarnosti ni več
Včasih dobro razumemo, kaj se nam je zgodilo in zakaj se odzivamo na
določen način – telo pa se še vedno odziva, kot da nevarnost ni povsem
minila. Somatic Experiencing® (SE) v terapevtski proces poleg pogovora
vključuje tudi pozorno spremljanje telesnega doživljanja in odzivov
živčnega sistema.
Telo kot del terapevtskega procesa
Kaj je Somatic Experiencing?
Somatic Experiencing® (SE) je telesno usmerjen pristop,
ki ga je razvil dr. Peter A. Levine za delo s posledicami stresa,
šoka in travmatičnih oziroma preplavljajočih življenjskih izkušenj.
Poleg misli, čustev in življenjske zgodbe se terapevtska pozornost
usmerja tudi k temu, kar se dogaja v telesu: k napetosti in sproščanju,
dihanju, telesnim občutkom, drži, gibanju, impulzom po umiku ali zaščiti
ter spremembam notranje aktivacije.
Namen ni človeka prisiliti v sprostitev, temveč postopoma razvijati
več sposobnosti za zaznavanje, prenašanje in uravnavanje notranjih
stanj.
Ena pomembnih razlik
Ni potrebno ponovno podoživeti celotne zgodbe.
Pri delu s travmatičnimi izkušnjami ni nujno podrobno pripovedovanje
najtežjih dogodkov. Pozornost pogosto usmerjamo predvsem k temu,
kaj se dogaja tukaj in zdaj, medtem ko se določene
vsebine samo dotaknemo.
Zahtevnejšemu doživljanju se približujemo postopoma in spremljamo,
kaj človeku pomaga ohraniti dovolj občutka stabilnosti in stika s seboj.
Kaj naredi razliko
Posebnosti pristopa SE
Telo ni samo spremljevalec pogovora
Spremljamo lahko spremembe v napetosti, dihanju, drži, temperaturi,
notranjih občutkih in spontanih gibalnih impulzih. Telesno doživljanje
postane pomemben vir informacij o tem, kako se človek odziva.
Postopnost namesto preplavljanja
Težkim vsebinam se približujemo v majhnih, obvladljivih korakih.
V SE temu pravimo titracija. Proces prilagajamo
trenutni zmožnosti človeka, da ostane v stiku s seboj.
Več prožnosti, ne samo več miru
Cilj regulacije ni, da smo ves čas mirni. Človek potrebuje sposobnost
mobilizacije, ko je potrebna, in možnost postopnega vračanja v
stabilnejše stanje, ko nevarnost oziroma obremenitev mine.
Kako se to pokaže v življenju
Primeri terapevtskega dela
Telesni odzivi niso vedno očitni. Včasih jih zaznamo kot napetost ali
paniko, drugič kot umik, otopelost ali občutek, da smo izgubili stik
s seboj.
»Vem, da sem varen, moje telo pa reagira drugače.«
Po nesreči, napadu, medicinskem posegu ali drugem težkem dogodku
razum morda ve, da nevarnosti ni več, vendar se ob določenem
dražljaju ponovno pojavijo napetost, nemir ali potreba po umiku.
»V konfliktu me preplavi, še preden lahko razmislim.«
Partnerjeva pripomba ali sprememba tona lahko sproži naval jeze,
strahu ali nenaden umik. Raziskujemo prve znake aktivacije ter
postopoma ustvarjamo več prostora med dražljajem in avtomatičnim
odzivom.
»Ne čutim preveč. Pravzaprav skoraj nič.«
Travmatski odziv se lahko izraža tudi kot otopelost, odmaknjenost,
pomanjkanje energije ali težje zaznavanje lastnega telesa.
Tudi v takšnem procesu je pomembna postopnost.
»Kot da sem ves čas pripravljen na nekaj slabega.«
Nekateri ljudje težko počivajo, hitro zaznajo znake nevarnosti
in se težko vrnejo iz povečane pripravljenosti. Raziskujemo,
kaj ohranja takšno stanje in kaj pomaga povečati občutek stabilnosti.
Področja dela
Komu je lahko SE v pomoč?
Somatic Experiencing lahko vključimo v terapevtsko delo pri
različnih oblikah stiske. Ni nujno, da svojo izkušnjo sami
poimenujete kot travmo.
- posledice travmatičnih ali preplavljajočih dogodkov,
- dolgotrajen stres in preobremenjenost,
- tesnoba in telesni nemir,
- panični odzivi,
- notranja napetost in povečana pripravljenost,
- zamrznitev, odmaknjenost ali otopelost,
- težave pri občutenju in postavljanju meja,
- intenzivni telesni odzivi v odnosih,
- posledice nesreč ali zahtevnih medicinskih izkušenj,
- izgube in nenadni življenjski dogodki.
Terapevtski proces
Kako lahko poteka srečanje?
SE srečanje ni niz vnaprej določenih vaj. Še vedno gre za terapevtski
odnos in pogovor, vendar terapevt poleg vsebine spremlja tudi način,
kako se določena tema izraža v sedanjem telesnem doživljanju.
- 1
Pogovor in orientacija
Najprej raziskujemo, s čim prihajate in kaj je v tem trenutku
za vas pomembno. - 2
Zaznavanje telesnega odziva
Pozornost lahko usmerimo k dihanju, napetosti, občutkom,
gibanju ali spremembam, ki se pojavijo ob določeni temi. - 3
Viri podpore in stabilnosti
Raziskujemo tudi, kaj pomaga ohranjati stik s sedanjostjo,
občutek opore in dovolj notranjega prostora. - 4
Postopno raziskovanje
Zahtevnejšemu doživljanju se približujemo toliko, kolikor je
v danem trenutku smiselno in obvladljivo. - 5
Integracija
Telesne spremembe povezujemo s čustvi, pomeni, odnosi in
življenjsko zgodbo ter procesu namenimo dovolj časa za zaključek.
Dva pomembna pojma
Titracija in pendulacija
Titracija
Težki izkušnji se ne približujemo nujno v celoti. Proces razdelimo
na manjše, obvladljive dele in spremljamo, kako se nanje odziva
človekov organizem.
Pendulacija
Pozornost se lahko premika med zahtevnejšim doživljanjem in področji,
kjer je prisotnih več stabilnosti, opore, prostora ali vitalnosti.
Pomembna pojasnila
Kaj Somatic Experiencing ni?
Ni zgolj tehnika sproščanja
Namen ni doseči stalnega miru, temveč povečati sposobnost
prilagodljivega odzivanja na obremenitev in vračanja iz aktivacije.
Ni samo čuječnost
Zavedanje telesa je pomembno, vendar SE vključuje tudi spremljanje
aktivacije, obrambnih odzivov, gibanja, orientacije in virov podpore.
Ne zahteva dotika
Somatsko delo ne pomeni nujno fizičnega dotika. Če je dotik del
strokovnega dela, mora biti uporabljen znotraj kompetenc terapevta
ter ob jasnem dogovoru in soglasju klienta.
Terapevtska pomoč
Psihoterapevti in psihoterapevtke, ki vključujejo Somatic Experiencing
Pri Terapevtski pomoči SE vključujemo znotraj širšega
psihoterapevtskega procesa. Telesno doživljanje zato povezujemo tudi
s čustvi, odnosi, življenjsko zgodbo in aktualnimi življenjskimi
situacijami.
Somatic Experiencing Practitioner – SEP
dr. Boštjan Čampa
Psihoterapevt, supervizor in mentor ZDT ter Somatic Experiencing
Practitioner. SE integrira z relacijsko družinsko terapijo in
drugimi terapevtskimi pristopi.
Somatic Experiencing Practitioner – SEP
Tadeja Miklič
Zakonska in družinska terapevtka ter Somatic Experiencing
Practitioner. Pri delu povezuje relacijske in telesno usmerjene
terapevtske pristope.
SE edukantka
Saša Golob
Zakonska in družinska terapevtka z dodatnim izobraževanjem iz
Somatic Experiencing in Emotionally Focused Couple Therapy.
Strokovno izobraževanje
Izobraževanje Somatic Experiencing
Somatic Experiencing je mednarodno strokovno izobraževanje.
Evropski program praviloma poteka približno tri leta in vključuje
teoretično delo, demonstracije, praktične vaje, osebno izkušnjo
in supervizijo.
SE ni samostojna psihoterapevtska izobrazba. Udeležujejo se ga
strokovnjaki različnih osnovnih poklicev, ki pristop vključujejo
v okvir svojih strokovnih kompetenc.
Raziskave
Kaj vemo iz raziskav?
Raziskovanje Somatic Experiencing je še razmeroma mlado.
Prve raziskave, vključno z randomiziranimi kontroliranimi študijami,
kažejo obetavne rezultate predvsem pri posttravmatskih simptomih,
vendar je za zanesljivejše zaključke potrebnih več kakovostnih
neodvisnih raziskav.
Pogosta vprašanja
Pogosta vprašanja o Somatic Experiencing
Ali moram med SE govoriti o travmatičnem dogodku?
Ne nujno. Nekaj pogovora je praviloma del procesa, vendar ni
potrebno podrobno pripovedovanje celotnega dogodka. Veliko
pozornosti namenjamo trenutnemu doživljanju in načinu, kako
se telo odziva ob določeni temi.
Ali SE vključuje dotik?
Dotik ni nujen del Somatic Experiencing. Nekateri ustrezno
dodatno usposobljeni strokovnjaki ga lahko vključujejo v delo,
vendar vedno znotraj svojih kompetenc ter ob jasnem soglasju klienta.
Ali je SE primeren samo za ljudi s PTSD?
Ne. SE se uporablja predvsem pri delu s posledicami travme in
stresa, vendar lahko telesno usmerjeno raziskovanje vključujemo
tudi pri drugih oblikah stiske, kadar je to smiselno glede na
potrebe posameznika.
Ali lahko SE poteka tudi online?
Velik del SE dela je mogoče izvajati tudi preko videopogovora.
Primernost online ali osebnega srečanja je odvisna od posameznika,
njegovih potreb in načina terapevtskega dela.
Naslednji korak
Izberite psihoterapevta/psihoterapevtko
Pri izbiri ni pomembna samo terapevtska metoda. Pomembni so tudi
občutek varnosti v odnosu, strokovne kompetence terapevta in področje,
zaradi katerega iščete pomoč.