Kaj se dogaja v telesu, ko se prepiramo?

Kaj se dogaja v telesu, ko se prepiramo?

Prispevek terapevta dr. Boštjana Čampa je originalno objavljen na spletnem portalu revije Sensa. Kaj se dogaja v telesu, ko se prepiramo? Partnerski konflikti so del vsakega odnosa, a način, kako jih rešujemo, lahko opredeli kakovost in trajnost partnerskega odnosa. Razumevanje delovanja našega živčnega sistema, zlasti njegove zvišane aktivacije med prepirom, se je pokazalo kot zelo dobrodošlo pri razreševanju konfliktov in predvsem pri tem, kako se soočiti z emocionalno in fiziološko dinamiko, ki se pojavi v konfliktu. Znaki zvišane aktivacije živčnega

Partnerski odnos: Kako se lahko poveževa skozi konflikt?

Partnerski odnos: Kako se lahko poveževa skozi konflikt?

Prispevek terapevta dr. Boštjana Čampa je originalno objavljen na spletnem portalu revije Sensa. Partnerski odnos: Kako se lahko poveževa skozi konflikt?   Kako pristopate h konfliktom v partnerskem odnosu? Uspeh ali neuspeh zakona nista odvisna od obstoja konflikta, ampak od tega, kako partnerja ravnata s konfliktom, ko do njega pride. Razdiralni dejavniki v partnerskem odnosu in ključni vidiki ravnanja s konfliktom   »A me ti slišiš?«, »Sploh veš, kaj govorim?«, »Sploh te ne zanima, kaj jaz mislim!«, »Nikoli me ne vprašaš, kako sem!«,

Kakšni so funkcionalni konflikti v partnerskem odnosu?

Kakšni so funkcionalni konflikti v partnerskem odnosu?

Prispevek terapevta dr. Boštjana Čampa je originalno objavljen na spletnem portalu revije Sensa. Kakšni so funkcionalni konflikti v partnerskem odnosu?   Radi verjamemo, da je ljubezen vse, kar šteje v odnosu, ampak ko živimo z nekom skupaj, ugotovimo, da šteje še marsikaj drugega. Vsak par pozna konflikte, včasih tihe, ko zadržimo v sebi vse, kar nas moti in se izogibamo odprtim konfliktom, ali pa tiste konflikte, ko smo glasni, da nas slišijo še sosedi. V vsakem primeru je konflikt stresen in

Zakonska terapija: kdaj poiskati pomoč in kaj lahko pričakujete

Zakonska terapija: kdaj poiskati pomoč in kaj lahko pričakujete

Intervju, ki ga je izvedla novinarka Nina Šprohar s terapevti Stašem Žnidarjem, dr. Dragom Jerebicem in dr. Boštjanom Čampa je bil originalno objavljen na spletnem naslovu Žurnal24   Številni pari še vedno skrivajo, da obiskujejo terapijo. Partnerska oziroma zakonska terapija je po svetu že zelo razširjena, marsikdo pravi, da se je prav zaradi terapije partnerski odnos izboljšal. Zanimalo nas je, kako je v Sloveniji. Za pojasnila smo povprašali tri terapevte: Staša Žnidarja (Inštitut Sensus), doc. dr. Draga Jerebica (Družinski inštitut Bližina) in dr. Boštjana Čampo

Moški potrebuje čas, da se poglobi vase

Moški potrebuje čas, da se poglobi vase

Intervju z terapevtom dr. Boštjanom Čampa je originalno objavljen na povezavi: “Moški potrebuje čas, da se poglobi vase” . dr. Boštjan Čampa: Moški potrebuje čas, da se poglobi vase Dr. Boštjan Čampa, osebni in partnerski terapevt, ki vodi različne skupine (skupine za moške, skupine za osebe, ki doživljajo močnejše stiske v odnosih itd), izvaja supervizijo in pri svojem delu integrira različne psihoterapevtske koncepte, je z nami spregovoril o moških težavah in težavah moških v sodobni družbi. V okviru doktorske disertacije

Anksioznost oziroma tesnoba

Anksioznost oziroma tesnoba

dr. Boštjan Čampa Anksioznost oziroma tesnoba Anksioznost se lahko opisuje kot neprijetno občutje telesne in psihične napetosti ter hkrati zaskrbljenosti, ki je usmerjena v prihodnost. Po slednjem se anksioznost se pomembno loči od strahu in panike po temu, da sta strah in panika usmerjena na trenutno situacijo tukaj in zdaj in nas pripravljata na takojšnji odziv (boj ali beg). Je občutje, ki je vključeno v širok spekter psihopatoloških motenj, sočasno pa lahko anksioznost spremljajo fizične bolezni ali težje duševne bolezni

Depresija

Depresija

dr. Boštjan Čampa Depresija – motnje razpoloženja Motnje razpoloženja, imenovane tudi afektivne motnje vplivajo predvsem na razpoloženje in posledično na človekovo zmožnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju, zajemajo mnogo težav, ki so lahko blage ali hude in jih okvirno delimo na: depresijo, manijo, hipomanijo ali katero koli kombinacija teh (bipolarna motnja ali manična depresija), pri čemer je depresija  med najpogostejšimi motnjami razpoloženja [1]. Velika depresivna motnja (oz. pogosto se uporablja izraz depresija) je funkcionalno zmanjšano stanje, za katerega je značilno nizko

Socialna anksioznost oz. socialna fobija

Socialna anksioznost oz. socialna fobija

Vsi poznamo pojave kot so socialna anksioznost, tesnoba, plašnost, trema…. V socialnih situacijah, kot so nastopi pred laično ali strokovno javnostjo, spoznavanje novih ljudi, strokovnih avtoritet ali za nas intimno pomembne osebe, izpostavljanje v javnosti, se skorajda v vsakem od nas občasno prebudijo občutki negotovosti in zaskrbljenosti, želja po sprejetosti in potrditvi ter tudi strah, da se ne bi osramotili. Vse to doživljanje je naravno, je del naših odnosov, povezanih s sociokulturnim okoljem, v katerem živimo. Če imamo ob sebi

Praksa joge v kontekstu znižanja simptomov depresije in anksioznosti

Praksa joge v kontekstu znižanja simptomov depresije in anksioznosti

Praksa joge v kontekstu znižanja simptomov depresije in anksioznosti dr. Boštjan Čampa Uvodni pojmi Raziskave duševnega zdravja kažejo, da se v ZDA vsaj enkrat v življenju okoli 50% odraslih sreča z duševno motnjo, pri čemer najpogosteje poročajo o depresivnih in anksioznih motnjah [1, 2]. Podatki v ameriški nacionalni raziskavi iz leta 2015 kažejo, da se je v obdobju zadnjih dvanajstih mesecev 18.1% odraslih oseb soočalo z anksioznostjo in 9,7% motnjami razpoloženja [2]. V slovenskem prostoru sta bili leta 2003 in

Samosabotirajoče vedenje

Samosabotirajoče vedenje

Samosabotirajoče vedenje se lahko kaže že v mladosti v obliki medvrstniškega nasilja, izostajanja od pouka,  uživanja drog in alkohola, samopoškodovanja, zapiranja vase, motnjah hranjenja, prekomerno uporabo telefona in računalnikov…. V odraslosti se lahko ponovijo oz. nadaljujejo vse naštete oblike iz mladosti, dodamo pa lahko še to, da se dogaja, da odrasla oseba kljub zavedanju, da je potrebno nekaj narediti, tega ne naredi oz. počne nekaj drugega (npr. namesto potrebnega telesnega gibanja, gledanje televizije). Samosabotirajoče vedenje je vedenje, ki ga oseba