Motnje razpoloženja, imenovane tudi afektivne motnje vplivajo predvsem na razpoloženje in posledično na človekovo zmožnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju, zajemajo mnogo težav, ki so lahko blage ali hude in jih okvirno delimo na: depresijo, manijo, hipomanijo ali katero koli kombinacija teh (bipolarna motnja ali manična depresija), pri čemer je depresija  med najpogostejšimi motnjami razpoloženja [1].

Velika depresivna motnja (oz. pogosto se uporablja izraz depresija) je funkcionalno zmanjšano stanje, za katerega je značilno nizko razpoloženje, izguba veselja, utrujenost, moten spalni in prehranjevalni ritem, nizka samopodoba, zmanjšana zmožnost koncentracije, občutki brezupa in krivde ter pogosto so prisotne tudi misli o smrti ali samomoru [2, 3]. Depresija lahko povzroči poslabšanje družinskih, prijateljskih in ostalih socialnih odnosov, financ, prihodnosti in telesnega zdravja, so pa simptomi depresije lahko pogosto zdravijo, še posebej v zgodnjem obdobju depresije, preden simptomi postanejo kronični in bolj izraziti [4].

Najpogostejša oblika zdravljenja depresije je medikamentozna, pri čemer veliko raziskav podpira učinkovitost zdravljenja z antidepresivi [5]. Druga najpogostejša preučevana oblika zdravljenja so različne oblike psihoterapij in psiholoških intervenc  in predstavljajo še eno učinkovito in dobro preučeno možnost zdravljenja depresije ter nekatere vrst terapij, kot je na primer kognitivno vedenjsko zdravljenje, ima za posledico zmanjšanje simptomov, ki je primerljivo z medikamentoznim zdravljenjem [6], lahko pa se ga uporabi tudi v kombinaciji z zdravili, pri čemer je lahko to optimalna možnost zdravljenja za osebe z depresijo [6, 7].

Zadnjih 30 let je vedno več tudi raziskav glede učinkovitosti strategij samoregulacije (kot so trening sproščanja in tehnike, ki temeljijo na čuječnosti) pri motnjah razpoloženja in stresa, tako pri odraslih [8] kot pri mladostnikih [9]. V teh dveh študijah se je progresivna relaksacija mišic pokazal tako učinkovita pri zdravljenju simptomov depresije kot kognitivna vedenjska terapija in terapija z zdravili [8, 9]. Novejši pristopi k zdravljenju so poudarili razvijanje pozornosti kot strategijo za izboljšanje psihološke blagostanja. V kliničnih in raziskovalnih študijah so se pokazali pozitivni rezultati  za terapevtsko meditacijsko prakso čuječnosti, ki jo je razvil Kabat-Zinn, in vključuje elemente joge [10].  Ta praksa je bila na primer vključena v kognitivno terapijo, ki temelji čuječnosti (Mindfulness-Based Cognitive Therapy) in v dialektično vedenjsko terapija (Dialectical Behavior Therapy), ki deloma uporablja principe čuječnosti kot sredstvo za izboljšanje čustvene regulacije, in pri obeh so se v raziskavah pokazali klinično pomembni učinki pri zdravljenju depresije [11-13].

 

Uporabljena literatura:

1. Parker, G.F., DSM-5 and Psychotic and Mood Disorders. Journal of the American Academy of Psychiatry and the Law Online, 2014. 42(2): p. 182-190.
2. American Psychiatric, A., A. American Psychiatric, and D.S.M.T. Force, Diagnostic and statistical manual of mental disorders : DSM-5. 2013.
3. American Psychiatric, A., A. American Psychiatric, and D.-I. Task Force on, Diagnostic and statistical manual of mental disorders : DSM-IV-TR. 2000, Washington, DC: American Psychiatric Association.
4. Bennett, S., et al., Initial Evaluation of the LifeForce Yoga Program as a Therapeutic Intervention for Depression. International Journal of Yoga Therapy, 2008. 18.
5. Warden, D., et al., The STAR*D Project results: a comprehensive review of findings. Curr Psychiatry Rep, 2007. 9(6): p. 449-59.
6. Hollon, S.D., et al., Psychotherapy and medication in the treatment of adult and geriatric depression: which monotherapy or combined treatment? J Clin Psychiatry, 2005. 66(4): p. 455-68.
7. March, J., et al., Fluoxetine, cognitive-behavioral therapy, and their combination for adolescents with depression: Treatment for Adolescents With Depression Study (TADS) randomized controlled trial. JAMA, 2004. 292(7): p. 807-20.
8. Murphy, G.E., et al., Cognitive behavior therapy, relaxation training, and tricyclic antidepressant medication in the treatment of depression. Psychol Rep, 1995. 77(2): p. 403-20.
9. Reynolds, W. and K. Coats, A comparison of cognitive-behavioral therapy and relaxation training for the treatment of depression in adolescents. Vol. 54. 1986. 653-60.
10. Kabat-Zinn, J., Jon Kabat-Zinn, PhD. Bringing mindfulness to medicine. Interview by Karolyn A. Gazella. Altern Ther Health Med, 2005. 11(3): p. 56-64.
11. Teasdale, J.D., et al., Prevention of relapse/recurrence in major depression by mindfulness-based cognitive therapy. J Consult Clin Psychol, 2000. 68(4): p. 615-23.
12. MacKenzie, M.B., K.A. Abbott, and N.L. Kocovski, Mindfulness-based cognitive therapy in patients with depression: current perspectives. Neuropsychiatr Dis Treat, 2018. 14: p. 1599-1605.
13. Dimeff, L.A. and K. Koerner, Dialectical behavior therapy in clinical practice : applications across disorders and settings. 2007, New York: Guilford Press.

Depresija
Tagged on: