Terapevtski pristop
Relacijska družinska terapija
Ko se isti konflikti, občutki ali načini odzivanja vedno znova ponavljajo, težava pogosto ni samo v trenutni situaciji. Relacijska družinska terapija pomaga razumeti odnosne vzorce, njihovo čustveno ozadje in možnosti za drugačen način stika s seboj in drugimi.
Človek v kontekstu odnosov
Kaj je relacijska družinska terapija?
Na kratko: Relacijska družinska terapija (RDT) je psihoterapevtski model, ki človekovo doživljanje razume v povezavi z odnosi, čustvenimi izkušnjami, družinskim sistemom in notranjimi načini odzivanja.
Način, kako doživljamo sebe, bližino, konflikt, meje in varnost, se oblikuje v pomembnih odnosih. Nekateri odzivi, ki so nam nekoč pomagali ohranjati pripadnost ali se zaščititi, se lahko pozneje ponavljajo tudi takrat, ko nam ne koristijo več.
Zato v terapiji ne obravnavamo samo vidnega simptoma ali posameznega vedenja. Raziskujemo, kaj se dogaja med ljudmi, kaj se ob tem prebudi v posamezniku in kako se sedanje doživljanje povezuje z njegovo odnosno zgodbo.
Namen ni iskati krivde pri starših, partnerju ali družini, temveč razumeti, zakaj se določen odziv vedno znova sproži in kaj lahko danes postane drugače.
Pristop uporabljamo pri:
Pri individualnem procesu ni potrebno, da so drugi družinski člani prisotni. Odnose in njihove sledi lahko raziskujemo tudi skozi doživljanje posameznika.
Kako se to pokaže v življenju?
Od vidne težave k odnosnemu vzorcu
V terapiji ne ostanemo samo pri vprašanju, kaj se je zgodilo. Raziskujemo tudi, kaj se ob tem sproži, kako se odzivamo in kako se iz teh odzivov oblikuje ponavljajoč se krog.
Primeri so ponazoritve terapevtskega razmišljanja in niso opisi konkretnih oseb.
»Vedno se prepirava zaradi malenkosti.«
Partnerski konflikt
Eden pritisne, ker ga je strah oddaljenosti; drugi se umakne, ker pritisk doživlja kot napad ali nevarnost. Bolj ko prvi išče odziv, bolj se drugi zapira.
Terapija pomaga prepoznati skupni odnosni krog ter ranljivejša čustva in potrebe, ki se skrivajo pod kritiko, jezo ali umikom.
»Otrok je problem in nič več ne pomaga.«
Stiska v družini
Otrokovo vedenje je pomembno, vendar je lahko povezano tudi z napetostjo, spremembo ali neizgovorjeno stisko v družinskem sistemu.
Ne iščemo krivca. Raziskujemo, kaj vedenje sporoča in kako lahko odrasli ponovno vzpostavijo jasnejše meje, sodelovanje in občutek varnosti.
»Vem, da bi moral reči ne, pa ne zmorem.«
Meje in pretirano prilagajanje
Težava ni nujno v pomanjkanju komunikacijskih veščin. Postavljanje meje lahko prebudi star strah pred zavrnitvijo, krivdo ali izgubo odnosa.
V terapiji raziskujemo izvor tega odziva in postopoma gradimo izkušnjo, da sta bližina in jasna meja lahko združljivi.
»Vedno se znajdem v podobnem odnosu.«
Ponavljanje odnosnih vzorcev
Znano lahko nezavedno doživljamo kot domače, tudi kadar je boleče. Tako se lahko ponavljajo podobni načini čakanja, reševanja, prilagajanja, nadzorovanja ali umika.
Proces pomaga prepoznati, kaj se ponavlja, ter postopoma razvijati drugačen odnos do sebe in drugih.
Širina in globina
Kaj naredi relacijsko družinsko terapijo posebno?
Težavo pogledamo dovolj široko, da razumemo odnosni sistem, in dovolj globoko, da lahko pridemo do notranjega čustvenega doživljanja posameznika.
Sistemska raven
Opazujemo odnose, vloge, meje, odgovornost in širši družinski kontekst. Zanima nas, kako sprememba pri enem članu vpliva na druge ter kako se družina kot sistem prilagaja napetostim, prehodom in spremembam.
Medosebna raven
Raziskujemo, kaj se dogaja med ljudmi: kako se približujejo, umikajo, branijo ali iščejo stik. Posebej nas zanima, kako odziv enega sproži odziv drugega in kako nastane ponavljajoč se odnosni krog.
Notranjepsihična raven
Pozornost namenjamo notranjemu doživljanju posameznika: čustvom, telesnim odzivom, potrebam, spominom in predstavam o sebi ter drugih. Raziskujemo, kako se oblikujejo zaščitni odzivi in kaj se skriva pod njimi.
Odnosi tvorijo sistem
Težave posameznika ne razumemo vedno kot nekaj, kar obstaja samo znotraj njega. Pomemben je tudi odnosni kontekst, v katerem se vedenje ali stiska pojavlja.
Vzorec nastaja v krogu
Namesto vprašanja »kdo je začel« raziskujemo zaporedje odzivov. Kritika lahko sproži umik, umik občutek zavrnitve, ta pa še več kritike.
Sedanjost nosi sledi odnosne zgodovine
Zgodnje izkušnje bližine, zavrnitve, odgovornosti, sramu ali varnosti lahko postanejo notranji zemljevid, po katerem se orientiramo tudi v odraslih odnosih.
Pod odzivom je pogosto globlje čustvo
Pod jezo, umikom, nadzorovanjem ali prilagajanjem so lahko strah, žalost, sram, nemoč ali potreba po varnosti in povezanosti.
Več kot razumevanje
Uvid je pomemben, vendar pogosto ni dovolj
Morda že veste, zakaj se umaknete, zakaj težko postavite mejo ali zakaj vas konflikt tako hitro preplavi. A v ključnem trenutku se telo in čustva še vedno odzovejo po starem.
Relacijska družinska terapija zato ne ostane samo pri razlagi. Pomembno je, da se v dovolj varnem terapevtskem odnosu postopoma oblikuje tudi nova odnosna in čustvena izkušnja.
Terapevt ne nastopa kot sodnik ali razsodnik. Pomaga upočasniti dogajanje, prepoznati globlji občutek pod obrambnim odzivom ter ustvariti prostor za drugačen način stika.
Področja pomoči
Kdaj je pristop lahko primeren?
RDT se uporablja pri delu s posamezniki, pari in družinami. Smiselna je predvsem tam, kjer se stiska povezuje z odnosi, čustveno regulacijo ali ponavljajočimi se vzorci.
- ponavljajoči se partnerski ali družinski konflikti
- čustvena oddaljenost, osamljenost ali težave z bližino
- tesnoba, sram, krivda, žalost ali občutek nevrednosti
- težavno postavljanje meja in pretirano prilagajanje
- stiske ob razhodu, izgubi ali večji življenjski spremembi
- zahtevni odnosi v primarni družini
- medgeneracijski odnosni vzorci
- starševski izzivi in stiska otroka ali mladostnika
- izkušnje zanemarjanja, zlorabe ali drugih odnosnih ran
- želja po boljšem razumevanju sebe in varnejših odnosih
Terapevtski proces
Kako poteka terapija?
Potek ni vnaprej določena shema. Proces se prilagaja človeku, paru ali družini, razlogu prihoda in tempu, ki omogoča dovolj varnosti za terapevtsko delo.
Začetni pogovor
Opredelimo razlog prihoda, trenutno stisko, pomembne odnose, pričakovanja in okvir sodelovanja. Skupaj presodimo, katera oblika procesa je najprimernejša.
Prepoznavanje vzorca
Upočasnimo konkretne situacije in raziskujemo zaporedje sprožilcev, občutkov, telesnih odzivov, misli, zaščitnih vedenj in odzivov drugih.
Povezovanje sedanjosti in odnosne zgodbe
Ko je dovolj varnosti, raziskujemo, kje se je določen način zaščite oblikoval, čemu je nekoč služil in zakaj se lahko aktivira tudi danes.
Nova izkušnja in sprememba
Postopoma razvijamo več notranje regulacije, jasnejše izražanje potreb, varnejše meje in nove načine odzivanja v pomembnih odnosih.
individualno, v paru ali z družino
v živo ali online, glede na terapevta
praviloma redna srečanja po dogovoru
Izbira psihoterapevta
Pomemben je tudi odnos s psihoterapevtom
Terapevtski pristop je pomemben, vendar sam po sebi še ne določa kakovosti procesa. Pomembni so usposobljenost psihoterapevta, področje njegovega dela ter občutek, ali lahko v odnosu z njim postopoma vzpostavite dovolj zaupanja za odprto raziskovanje.
Na predstavitvah naših psihoterapevtov lahko preverite njihovo izobrazbo, dodatna usposabljanja, terapevtske pristope, področja dela, lokacijo in način izvajanja terapije.
Individualna · partnerska · družinska psihoterapija
Poimenovanje
Relacijska družinska terapija in zakonska in družinska terapija
Relacijska družinska terapija (RDT) poimenuje terapevtski model. Zakonska in družinska terapija (ZDT) pa se v slovenskem prostoru uporablja tudi kot širše poimenovanje strokovnega področja, izobraževanja in strokovnega naziva.
Na Terapevtski pomoči je odnosno-sistemsko razumevanje pomemben del strokovne osnove, posamezni psihoterapevti pa svoje delo dopolnjujejo tudi z drugimi terapevtskimi pristopi.
Strokovno ozadje
Teoretični okvir in strokovni viri
Za obiskovalce, ki želijo podrobneje razumeti strokovna izhodišča relacijske družinske terapije.
Več o teoretičnih izhodiščih RDT
Model relacijske družinske terapije je razvil Christian Gostečnik. V strokovni literaturi je predstavljen kot integrativen model, ki povezuje sistemsko, interpersonalno in intrapsihično raven doživljanja.
Med pomembnimi koncepti so medgeneracijski prenos, temeljni afekt, regulacija afekta, ponavljanje odnosnih vzorcev ter sistemski pojmi, kot so meje, hierarhija, podsistemi, vloge in krožna vzročnost.
Izbrani strokovni viri
- Gostečnik, C. (2017). Relational Family Therapy: The Systemic, Interpersonal, and Intrapsychic Experience. Routledge.
- Repič Slavič, T. & Gostečnik, C. (2017). Relational Family Therapy as an Aid Toward Resolving the Trauma of Sexual Abuse in Childhood. Journal of Marital and Family Therapy, 43(3), 422–434.
- Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta – Zakonska in družinska terapija.
Priporočeno branje
Knjige za globlje razumevanje odnosov, navezanosti in travme
Izbor povezuje odnosno in družinsko perspektivo, teorijo navezanosti, na čustva usmerjeno delo s pari ter telesno razumevanje travme. Namenjen je tako ljudem, ki želijo bolje razumeti svoje odnose, kot strokovnjakom, ki jih zanimajo sodobni terapevtski pristopi.
Saša Poljak Lukek: Ko odnosi postanejo družina
Dopolnjena slovenska izdaja povezuje razvoj družine, odnosno dinamiko in sodobno nevropsihologijo. Med petimi knjigami je najbližje sistemskemu in relacijskemu razumevanju družine.
Julie Menanno: Varna ljubezen
Zelo uporaben sodoben most med teorijo navezanosti in praktičnim delom s partnerskimi vzorci. Avtorica je zakonska in družinska terapevtka, ki dela po načelih EFCT.
Diane Poole Heller: Moč navezanosti
Jasno povezuje vzorce navezanosti, intimne odnose in posledice zgodnjih izkušenj. Posebej dobro dopolnjuje odnosno delo z razumevanjem telesne regulacije in travme.
Bessel van der Kolk: Telo si vse zapomni
Obsežen pregled vpliva travme na možgane, telo in odnos do sebe ter drugih. Ni priročnik za eno samo modaliteto, je pa zelo dobra strokovna podlaga za telesno in travma-informirano delo.
Sue Johnson: Močno me objemi
Slovenska izdaja ni med najnovejšimi, vendar jo je smiselno ohraniti v izboru, ker neposredno izhaja iz čustveno usmerjene terapije za pare in zelo razumljivo predstavi negativne cikle, ranljiva čustva ter varno povezanost.
Pred začetkom
Pogosta vprašanja
Ali je relacijska družinska terapija namenjena samo družinam?
Ne. Model se uporablja pri delu s posamezniki, pari in družinami. Beseda »družinska« označuje tudi razumevanje človeka v kontekstu odnosov in družinske zgodbe, ne zahteve, da mora na srečanje priti vsa družina.
Ali terapija išče krivdo v primarni družini?
Ne. Namen je razumeti, kako so se določeni odzivi oblikovali in kako danes vplivajo na življenje. Razumevanje izvora vzorca ni isto kot obtoževanje staršev ali drugih bližnjih.
Ali morava na partnersko terapijo priti oba?
Za partnerski proces praviloma prihajata oba partnerja. Kadar drugi ne želi sodelovati, lahko posameznik začne individualni proces in raziskuje svoj del odnosne dinamike. Ob nasilju ali ogroženosti terapevt najprej presodi, katera oblika srečanj je varna.
Koliko časa traja terapevtski proces?
Trajanja ni mogoče odgovorno določiti vnaprej. Odvisno je od narave stiske, ciljev, življenjskih okoliščin ter ritma posameznika, para ali družine. Na začetnih srečanjih se s terapevtom dogovorite o okvirju in ga med procesom sproti preverjate.
Kako izberem ustreznega psihoterapevta?
Preverite njegove kvalifikacije, področja dela, dodatna usposabljanja, način izvajanja in lokacijo. Pomembno je tudi, ali lahko ob njem postopoma vzpostavite dovolj zaupanja za odprt pogovor. Uvodno srečanje je namenjeno tudi temu preverjanju.
Psihoterapevtska pomoč
Poiščite psihoterapevta, ob katerem lahko začnete raziskovati drugače
Preverite strokovno usposobljenost, področja dela, terapevtske pristope, lokacije in način izvajanja terapije naših psihoterapevtov in psihoterapevtk.