Ponavljajoči se konflikti
Ko pogovori hitro prerastejo v kritiziranje, obtoževanje, umik ali občutek, da se družinski člani med seboj ne slišijo.
Podpora družinam
Družinska psihoterapija
Ko stiska vpliva na odnose med družinskimi člani, je pogosto ni mogoče razumeti samo kot težavo enega posameznika. Družinska psihoterapija omogoča varen prostor za razumevanje odnosov, čustvenih odzivov in vzorcev, v katere se družina znova ujame.
Kdaj je lahko v pomoč
Ko se stiska izraža v odnosih celotne družine
Razlog za vključitev je lahko zelo konkreten dogodek ali pa občutek, da se kljub prizadevanjem ponavljajo enake napetosti, konflikti in umiki.
Stiska otroka ali mladostnika
Ko otrokova ali mladostnikova tesnoba, umik, vedenjske spremembe, težave v šoli ali čustvena stiska vplivajo na življenje družine.
Starševski izzivi
Ko starša težko uskladita meje, odgovornosti in načine odzivanja ali se ob otrokovih potrebah počutita nemočna in preobremenjena.
Ločitev in reorganizacija družine
Podpora pri spremembah odnosov, dogovorih glede otrok, oblikovanju novega družinskega ritma ali življenju v sestavljeni družini.
Izguba in pomembne spremembe
Ob smrti, bolezni, selitvi, odhodu otroka od doma ali drugih prehodih, ki spremenijo vloge in ravnovesje v družini.
Čustvena oddaljenost
Ko družina navzven deluje, vendar je v odnosih vse manj bližine, zaupanja, varnosti in prostora za iskreno izražanje.
Odnosni in sistemski pogled
Ne iščemo krivca ali »problematičnega« člana
V družini se vedenje enega člana vedno odvija v odnosu do drugih. Otrokov umik, starševska jeza, partnerski konflikt ali napetost med sorojenci imajo lahko različne pomene in funkcije. Zato ne raziskujemo samo posameznega simptoma, temveč tudi odnose, okoliščine in ponavljajoče se odzive, ki stisko vzdržujejo.
Cilj ni določiti, kdo ima prav, temveč ustvariti več razumevanja, varnosti in možnosti za drugačen odziv.
Psihoterapevt oziroma psihoterapevtka pomaga upočasniti pogovor, prepoznati čustva in potrebe pod obrambnimi odzivi ter podpreti družinske člane pri vzpostavljanju jasnejših meja, varnejše komunikacije in bolj sodelovalnih odnosov.
Kako delamo
Terapevtski pristopi, ki jih vključujemo v družinsko terapijo
Pri delu ne izhajamo iz ene tehnike za vse družine. Osnova je odnosno in sistemsko razumevanje družine, posamezni terapevti oziroma terapevtke pa glede na svojo usposobljenost in potrebe družine vključujejo tudi druge terapevtske pristope.
Temeljni odnosni pristop
Relacijska družinska terapija
Relacijska družinska terapija stisko posameznika razume tudi v kontekstu pomembnih odnosov. Pozornost namenja ponavljajočim se čustvenim in odnosnim vzorcem, navezanosti, družinskim vlogam ter izkušnjam, ki vplivajo na način, kako družinski člani doživljajo sebe in drug drugega.
V družinski terapiji nam tak pogled pomaga razumeti, kaj se dogaja med družinskimi člani, ne samo kaj se dogaja z enim od njih.
Telo, stres in regulacija
Somatic Experiencing®
Kadar so v družinskem sistemu prisotne posledice travmatičnih izkušenj, dolgotrajnega stresa ali izrazite telesne in čustvene preobremenjenosti, lahko terapevt oziroma terapevtka z ustreznim izobraževanjem vključuje tudi principe Somatic Experiencing®.
Pozornost se takrat poleg pogovora usmerja tudi k zaznavanju telesnih odzivov, občutku varnosti ter postopnemu povečevanju sposobnosti regulacije in ostajanja v stiku tudi ob zahtevnejših čustvih.
Čustvena povezanost in navezanost
Na čustva usmerjen pristop – EFT / EFCT
V nekaterih družinskih procesih je pomemben del stiske povezan tudi z odnosom med partnerjema oziroma staršema. Takrat lahko znanja na čustva usmerjene terapije pomagajo prepoznati negativne cikle med partnerjema ter čustva in potrebe, ki se skrivajo pod kritiziranjem, umikanjem ali konfliktom.
EFCT uporabljamo predvsem pri terapevtskem delu s pari. Njeno razumevanje navezanosti in čustvene varnosti pa je lahko pomembno tudi pri razumevanju širše družinske dinamike.
Pomembno: vsi terapevti in terapevtke ne uporabljajo vseh navedenih pristopov. Pri izbiri lahko preverite njihovo strokovno usposobljenost in področja dela v posamezni predstavitvi.
Kako poteka
Proces prilagodimo starosti, odnosom in potrebam družine
Na vseh srečanjih niso nujno prisotni vsi družinski člani. O smiselni sestavi srečanj se dogovorite skupaj s psihoterapevtom oziroma psihoterapevtko.
Uvodni pogovor
Opredelimo trenutno stisko, pričakovanja, pomembne okoliščine in vprašanja posameznih družinskih članov.
Razumevanje vzorcev
Raziskujemo, kako se družinski člani odzivajo drug na drugega in kaj se skriva pod konfliktom, umikom ali nemočjo.
Novi načini stika
Razvijamo jasnejše izražanje, poslušanje, postavljanje meja in odzive, ki povečujejo občutek varnosti.
Prenos v vsakdanje življenje
Spremembe postopoma vključujemo v vsakodnevne pogovore, dogovore, konflikte in družinske prehode.
Pogosta vprašanja
Pred začetkom procesa
Ali morajo na terapijo priti vsi družinski člani?
Ne nujno. Srečanja lahko potekajo s celotno družino, samo s staršema, z enim od staršev in otrokom ali v drugi smiselni sestavi. To je odvisno od ciljev procesa, starosti otrok, pripravljenosti posameznikov in strokovne presoje.
Ali lahko družinska psihoterapija vključuje otroka?
Da, kadar je to glede na otrokovo starost, stisko in cilje procesa smiselno. Delo se pogosto začne s pogovorom s starši, nato pa se skupaj dogovorite, kako in kdaj vključiti otroka ali mladostnika.
Ali je družinska terapija primerna ob ločitvi staršev?
Da, kadar je mogoče zagotoviti dovolj varen in sodelovalen okvir. Namen terapije ni nujno ohranitev partnerskega odnosa, temveč lahko vključuje podporo pri razhajanju, dogovorih glede otrok, čustveni predelavi sprememb in oblikovanju novega družinskega ritma. Ob aktualnem nasilju, ustrahovanju ali izrazitem nadzoru je najprej potrebna individualna ocena varnosti.
Koliko časa traja družinska psihoterapija?
Trajanje ni enako za vse družine. Odvisno je od narave stiske, ciljev, pogostosti srečanj in sprememb, ki jih družina želi doseči. Okvir procesa se določi po uvodnih srečanjih in se sproti preverja.
Ali lahko srečanja potekajo online?
Da, nekateri terapevti in terapevtke omogočajo tudi online srečanja. Pri družinah z mlajšimi otroki ali kompleksnejšo dinamiko je lahko primernejše srečanje v živo.
Kako izberemo ustreznega psihoterapevta ali psihoterapevtko?
Primerjajte strokovne usmeritve, dodatna izobraževanja, področja dela, lokacijo in način izvajanja. Če niste prepričani, komu pisati, nam lahko na kratko opišete, kakšno podporo iščete, in pomagali vam bomo pri osnovni usmeritvi.
Naslednji korak
Izberite podporo glede na potrebe svoje družine
Oglejte si predstavitve naših psihoterapevtov in psihoterapevtk ali nam pošljite kratko sporočilo. Če niste prepričani, kdo bi bil glede na vašo situacijo najprimernejši, vam lahko pomagamo pri osnovni usmeritvi.