Polona Marc, psihoterapevtka

Magistrica zakonskih in družinskih študijev · Zakonska in družinska terapevtka · Zaključena specializacija iz Emotionally Focused Couple Therapy (EFCT) – na čustva usmerjene terapije za pare · Supervizorka v procesu pridobivanja naziva ZZDTS

Moja pot v psihoterapijo se je začela leta 2007 ob osebni izkušnji izgube. Lastni terapevtski proces me je spodbudil k poglobljenemu študiju in delu, s katerim danes spremljam ljudi pri razumevanju sebe in odnosov ter pri ustvarjanju bolj pristnega življenja.

V terapevtskem delu povezujem relacijsko in sistemsko razumevanje odnosov, teorijo navezanosti ter na čustva usmerjeno delo. Posebej se posvečam partnerskim odnosom, ponavljajočim se odnosnim vzorcem, samopodobi, sramu, izgorelosti, izgubam in pomembnim življenjskim prehodom.

Izvajam individualno, partnersko in družinsko psihoterapijo. Terapevtsko prakso opravljam od leta 2014 in imam več kot deset let izkušenj z delom s posamezniki, pari in družinami.

Temeljno terapevtsko izobrazbo sem nadgradila z zaključeno dvoletno specializacijo iz družinske terapevtske prakse na UL Teološki fakulteti, usmerjeno v napredna terapevtska znanja, praktično delo in supervizijo.

Psihoterapijo izvajam online prek Zooma in v terapevtski pisarni v Hotelu Park, Tabor 9, Ljubljana.

Področja mojega terapevtskega dela

V svojem delu se največ posvečam področjem, kjer se prepletajo odnos do sebe, čustvena povezanost z drugimi ter vzorci, ki smo jih razvili v pomembnih odnosih.

Partnerski odnosi in čustvena povezanost

Pod očitki, jezo, umikom ali tišino so pogosto strah pred zavrnitvijo, osamljenost, nemoč ter hrepenenje po tem, da bi bili slišani, razumljeni in sprejeti. Pri delu s pari se posvečam prepoznavanju negativnega odnosnega cikla ter ustvarjanju več možnosti za varen pogovor in ponovno povezovanje.

Samopodoba, občutek lastne vrednosti in sram

Način, kako vidimo sebe, vpliva na naše meje, izbire, odnose in sposobnost, da izrazimo svoje potrebe. Občutki nevrednosti in sramu se lahko kažejo kot pretirana samokritičnost, perfekcionizem, prilagajanje, skrb za druge, strah pred zavrnitvijo ali težko sprejemanje sebe.

Terapevtsko delo je usmerjeno v prepoznavanje izvora teh vzorcev ter razvijanje bolj sočutnega, realnega in celovitega odnosa do sebe.

Izgorelost, kronični stres in izguba stika s seboj

Izgorelost ni nujno samo posledica velike količine dela. Pogosto je povezana tudi z dolgotrajnim prilagajanjem, težavami pri postavljanju meja, občutkom, da moramo vse zmogati sami, ter oddaljevanjem od lastnih potreb.

V terapiji raziskujemo vzorce, zaradi katerih človek vztraja prek svojih meja, in iščemo načine za več stika s seboj, jasnejše meje ter bolj vzdržno življenje.

Izguba, žalovanje in pomembni življenjski prehodi

Izguba lahko močno spremeni doživljanje sebe, odnosov in prihodnosti. Terapevtski prostor omogoča, da človek ob izgubi ni sam ter da lahko v svojem ritmu izraža žalost, jezo, nemoč, krivdo, strah ali druga čustva, ki spremljajo žalovanje.

Izkušnje na tem področju sem pridobivala tudi pri izobraževanju za spremljanje umirajočih v okviru Slovenskega društva Hospic ter pri sovodenju skupine za žalujoče starše.

Ženske, identiteta in različne življenjske vloge

Posebej me zanimajo vprašanja, kaj za posameznico pomeni biti ženska, partnerka, žena, mati ali hči ter kako ob pričakovanjih okolice ohraniti stik s seboj. Raziskujemo lahko napetost med skrbjo za druge in skrbjo zase, odnos do telesa, občutke krivde in sramu ter možnost bolj pristnega življenja.

Kako delam

Moje delo temelji na modelu relacijske družinske terapije. Ta povezuje spoznanja relacijskih in sistemskih teorij, teorije navezanosti, medosebne nevrobiologije ter na čustva usmerjene terapije.

Človekovih težav ne razumem ločeno od odnosov in izkušenj, v katerih so nastale. V terapevtskem procesu zato skupaj raziskujemo:

• odnos do sebe in drugih – samopodobo, potrebe, meje, bližino, zaupanje in konflikt;
• čustva in navezanost – tudi čustva, ki jih je bilo nekoč treba potlačiti ali skriti, ter vpliv zgodnjih izkušenj na sedanje odnose;
• ponavljajoče se vzorce – kaj jih sproža, kako so nas nekoč ščitili in kako jih je mogoče spreminjati;
• sedanji življenjski kontekst – odnose, obremenitve, izgube in pomembne prehode.

Psihoterapijo razumem kot varen in zaupen odnos, v katerem lahko človek svoje izkušnje postopoma bolje prepozna, poveže in razume. Preteklih dogodkov ne moremo spremeniti, lahko pa spreminjamo njihov vpliv na sedanje življenje in odnose.

Individualna psihoterapija

Individualna psihoterapija je lahko smiselna pri:

• tesnobi, depresivnem razpoloženju, strahu ali občutku nemoči,
• nizki samopodobi, sramu, občutkih nevrednosti in močni notranji kritiki,
• izgorelosti, kroničnem stresu in občutku preobremenjenosti,
• izgubi, žalovanju, ločitvi ali drugih pomembnih življenjskih prehodih,
• ponavljajočih se odnosnih vzorcih ter strahu pred zavrnitvijo,
• težavah pri postavljanju meja, izražanju potreb ali ohranjanju stika s seboj,
• želji po boljšem razumevanju sebe in bolj pristnem življenju.

Cilj terapije ni, da bi človeka prilagodila vnaprej določeni predstavi o tem, kakšen bi moral biti. Pomembno je, da lahko bolje prepozna, kdo je, kaj potrebuje in kako želi živeti v odnosu do sebe ter drugih.

Več o individualni psihoterapiji

Partnerska psihoterapija in EFCT

Pomemben del moje prakse predstavlja delo s pari. Zaključila sem specializacijo iz Emotionally Focused Couple Therapy (EFCT) – na čustva usmerjene terapije za pare, pristopa, ki pomaga razumeti čustva, potrebe po navezanosti in ponavljajoče se negativne cikle med partnerjema.

Partnerska terapija je lahko smiselna, kadar se partnerja srečujeta z:

• ponavljajočimi se konflikti, ki se kljub pogovorom ne razrešijo,
• čustveno oddaljenostjo, osamljenostjo ali izgubo bližine,
• umikom, kritiko, obrambnostjo ali stopnjevanjem konfliktov,
• nezaupanjem, prevaro ali drugo poškodbo odnosa,
• težavami pri izražanju potreb in ranljivosti,
• pomembnimi življenjskimi spremembami in odločitvami,
• vprašanjem, ali in kako nadaljevati odnos.

Pri delu ne iščemo krivca, temveč poskušamo razumeti cikel, ki prevzame odnos in oba partnerja oddaljuje od varnosti ter povezanosti.

Več o partnerski terapiji

Družinska psihoterapija

Družinska terapija lahko pomaga, kadar stiska posameznega člana vpliva na odnose v vsej družini ali kadar se družina znajde pred konfliktom, izgubo, spremembo oziroma zahtevnim življenjskim obdobjem.

V ospredju ni iskanje krivca, temveč razumevanje družinskih odnosov, vlog, meja, komunikacije in vzorcev, ki se med člani ponavljajo. Namen procesa je ustvariti več prostora za medsebojno razumevanje, jasnejše izražanje potreb in drugačne načine povezovanja.

Več o družinski terapiji

Individualna supervizija

Leta 2019 sem pri dr. Tatjani Rožič na Študijsko-raziskovalnem centru za družino (ŠRCD) zaključila dvoletno usposabljanje za supervizorje po relacijskem, v afekt usmerjenem modelu in sem v procesu pridobivanja naziva supervizorke pri Združenju zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS).

Izvajam individualno supervizijo za terapevte in terapevte stažiste. Supervizija je namenjena refleksiji terapevtskega procesa, odnosne dinamike med klientom in terapevtom, strokovnih dilem ter terapevtovih odzivov in razvoja.

Več o individualni superviziji

Skupine, predavanja in delavnice

Imam izkušnje z vodenjem skupin s področja starševstva, žalovanja in ženskih tem. Terapevtska skupina za ženske je namenjena raziskovanju identitete, samopodobe, odnosov, telesa, sramu in različnih življenjskih vlog.

Izvajam tudi predavanja in delavnice s področij odnosov, partnerstva, samopodobe, sramu, izgorelosti, ženskih tem, starševstva, izgube in žalovanja.

Več o terapevtski skupini za ženske

Prijave potekajo, pričetek skupine je predviden v drugi polovici oktobra 2026 oziroma ob zapolnitvi mest.

Več o predavanjih in delavnicah

Izobrazba in strokovne kvalifikacije

• magistrica zakonskih in družinskih študijev – Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani;
• zaključeno dvoletno izpopolnjevanje iz zakonske in družinske terapije;
• zaključena dvoletna specializacija iz družinske terapevtske prakse – napredna terapevtska znanja, praktično terapevtsko delo in supervizija;
• zakonska in družinska terapevtka;
• zaključena specializacija iz Emotionally Focused Couple Therapy (EFCT) – na čustva usmerjene terapije za pare;
• zaključeno dvoletno usposabljanje za supervizorje po relacijskem, v afekt usmerjenem modelu – dr. Tatjana Rožič, Študijsko-raziskovalni center za družino (ŠRCD), 2019;
• supervizorka v procesu pridobivanja naziva ZZDTS;
• izobraževanje Slovenskega društva Hospic za spremljanje umirajočih.

Strokovni prispevki in objave

Svoja strokovna razmišljanja o odnosih, samopodobi, sramu in izgorelosti objavljam tudi za širšo javnost. Več prispevkov je bilo prvotno objavljenih v reviji Sensa.

Cenik storitev Polone Marc

Kontakt in naročanje