Terapevtski proces pri osebah, ki se soočate s tesnobo oz. anksioznostjo vključje integracijo pogovorne terapije po relacijsko družinskem modelu, elementi kognitivno-vedenjskega pristopa, tehnik čuječnosti in telo-um (body-mind) usmerjenih pristopov.
Terapevtski proces je usmerjen v boljše obvladovanje doživljanja anksioznosti, kot tudi v samo razumevanje njenega vira, kar omogoča globlje in časovno trajajoče spremembe.
Anksioznost oziroma tesnoba
Anksioznost se lahko opisuje kot neprijetno občutje telesne in psihične napetosti ter hkrati zaskrbljenosti, ki je usmerjena v prihodnost. Po slednjem se anksioznost se pomembno loči od strahu in panike po temu, da sta strah in panika usmerjena na trenutno situacijo tukaj in zdaj in nas pripravljata na takojšnji odziv (boj ali beg). Je občutje, ki je vključeno v širok spekter psihopatoloških motenj, sočasno pa lahko anksioznost spremljajo fizične bolezni ali težje duševne bolezni [1]. Barlow [2] anksioznost opiše kot
Socialna anksioznost oz. socialna fobija
Vsi poznamo pojave kot so socialna anksioznost, tesnoba, plašnost, trema…. V socialnih situacijah, kot so nastopi pred laično ali strokovno javnostjo, spoznavanje novih ljudi, strokovnih avtoritet ali za nas intimno pomembne osebe, izpostavljanje v javnosti, se skorajda v vsakem od nas občasno prebudijo občutki negotovosti in zaskrbljenosti, želja po sprejetosti in potrditvi ter tudi strah, da se ne bi osramotili. Vse to doživljanje je naravno, je del naših odnosov, povezanih s sociokulturnim okoljem, v katerem živimo. Če imamo ob sebi