Praksa joge v kontekstu znižanja simptomov depresije in anksioznosti

Praksa joge v kontekstu znižanja simptomov depresije in anksioznosti

Praksa joge v kontekstu znižanja simptomov depresije in anksioznosti dr. Boštjan Čampa Uvodni pojmi Raziskave duševnega zdravja kažejo, da se v ZDA vsaj enkrat v življenju okoli 50% odraslih sreča z duševno motnjo, pri čemer najpogosteje poročajo o depresivnih in anksioznih motnjah [1, 2]. Podatki v ameriški nacionalni raziskavi iz leta 2015 kažejo, da se je v obdobju zadnjih dvanajstih mesecev 18.1% odraslih oseb soočalo z anksioznostjo in 9,7% motnjami razpoloženja [2]. V slovenskem prostoru sta bili leta 2003 in

Samosabotirajoče vedenje

Samosabotirajoče vedenje

Samosabotirajoče vedenje se lahko kaže že v mladosti v obliki medvrstniškega nasilja, izostajanja od pouka,  uživanja drog in alkohola, samopoškodovanja, zapiranja vase, motnjah hranjenja, prekomerno uporabo telefona in računalnikov…. V odraslosti se lahko ponovijo oz. nadaljujejo vse naštete oblike iz mladosti, dodamo pa lahko še to, da se dogaja, da odrasla oseba kljub zavedanju, da je potrebno nekaj narediti, tega ne naredi oz. počne nekaj drugega (npr. namesto potrebnega telesnega gibanja, gledanje televizije). Samosabotirajoče vedenje je vedenje, ki ga oseba

Obvladovanje jeznih in/ali agresivnih impulzov

Obvladovanje jeznih in/ali agresivnih impulzov

Terapevtski proces za razumevanje in obvladovanje jeznih in agresivnih impulzov je namenjen osebam, ki se soočajo z neobvladujočimi izbruhi jeze, kritiziranja, kričanja ali fizičnega nasilja. Agresivni impulzi so lahko obrnjeni navznoter (do sebe; samokritiziranje, jeza nase, samopoškodovanje, depresija) ali navzven (do dugih oseb; kritiziranje, kričanje, psihično ali fizično nasilje). Tekom procesa se osebe soočijo z globljim razumevanjem notranje čustvene dinamike, ki vodi v izbruhe ter do boljšega obvladovanja agresivnih impulzov, kar je možno le, če se oseba aktivno vključi v